APDEJT.si

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je ločeno pogovarjal s španskim zunanjim ministrom Joséjem Manuelom Albaresom Buenom in ciprskim zunanjim ministrom Konstantinosom Kombosom. S španskim ministrom je Bayramov razpravljal o odnosih med Azerbajdžanom in Evropsko unijo ter o prihodnjih možnostih sodelovanja. S ciprskim ministrom pa je razpravljal o regionalnih vprašanjih.

Francija je imenovala Sophie Lagutte za novo veleposlanico v Azerbajdžanu. Azerbajdžanska veleposlanica v Franciji, Leyla Abdullayeva, je Sophie Lagutte čestitala ob imenovanju na novo funkcijo v Bakuju. To imenovanje nakazuje na nadaljevanje diplomatskih odnosov med državama.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je 19. avgusta 2025 po telefonu pogovarjal z nepalsko zunanjo ministrico Arzu Rana Deuba. Razpravljala sta o možnostih sodelovanja med državama. Nepalska ministrica je izrazila podporo azerbajdžanskemu predsedniku.

Armenski premier Nikol Pašinjan je v svojem nagovoru dejal, da je med Armenijo in Azerbajdžanom vzpostavljen mir, pri čemer Armenija izstopa iz blokade po 30 letih. Kljub temu je poudaril, da mir ne bo mogoč, dokler se ne bo zaključilo vprašanje Karabaha. Pašinjan je tudi odgovoril na vprašanja o ozemljih pod nadzorom Azerbajdžana in izpostavil, da se je po srečanju v Washingtonu spremenila situacija v Južni Kavkaz.

Predsednica azerbajdžanskega parlamenta, Sahibə Gafarova, je opravila telefonski pogovor s predsednikom ukrajinske Vrhovne rade, Ruslanom Stefančukom. Med pogovorom sta sogovornika izrazila zadovoljstvo z obstoječim sodelovanjem med državama in razpravljala o nadaljnjih možnostih krepitve parlamentarne povezanosti. Gafarova je Stefančuka povabila na obisk v Azerbajdžan.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je 18. avgusta sprejel poverilna pisma novoimenovanega veleposlanika Slovaške v Azerbajdžanu, Elchina Gasimova.

Uzbekistanski predsednik Šavkat Mirzijojev je izjavil, da ima Azerbajdžan ključno vlogo kot strateški most, ki povezuje Srednjo Azijo in Evropo. Njegove izjave poudarjajo pomembnost Azerbajdžana v regionalnem in mednarodnem kontekstu.

V britanskem časopisu "The Telegraph" je bil objavljen članek o zgodovinskih dosežkih Azerbajdžana pod vodstvom predsednika Ilhama Alijeva pri vzpostavljanju miru in normalizacije v regiji. Predsednik Alijev je prav tako sprejel poverilno pismo novoimenovanega izraelskega veleposlanika v Azerbajdžanu, Ronena Krausza.

Iranski predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je Iran odprt za jedrska pogajanja, vendar ne bo ustavil bogatenja urana. Izjava je sledila obisku predstavnika Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v Teheranu prejšnji teden. Ponovil je, da bo Iran nadaljeval pogovore z IAEA v prihodnjih dneh.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je poslal čestitke Prabowo Subiantu ob njegovi izvolitvi za predsednika Indonezije. Čestitke so bile poslane v obliki pisma.

Zunanja ministra Azerbajdžana, Ceyhun Bayramov, in Ukrajine, Andrij Sbiha, sta 16. avgusta 2025 opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o aktualnih vprašanjih partnerskih odnosov med državama. Podrobnosti pogovora niso bile razkrite v poročilih.

Poleg Irana je tudi Islamski emirat Afganistan (IEA) izrazil žalost zaradi izgube življenj v poplavah v pakistanski provinci Khyber Pakhtunkhwa in izrekel sožalje prizadetim družinam.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je poslal čestitko predsedniku Azerbajdžana Ilhamu Alijevu. V pismu je izrazil svoje zadovoljstvo ob uspešnem sodelovanju med WHO in Azerbajdžanom.

Na sodišču v Bakuju so pričale žrtve armenskih oboroženih napadov na azerbajdžansko regijo Zangilan. Priče so opisale izgube, poškodbe in prisilno razselitev zaradi armenske agresije. Med pričami je bila tudi Lala Ismailova, ki je povedala, da truplo njenega brata, policista, še vedno ni bilo najdeno. Sojenje obravnava zločine proti miru in človeštvu, vojne zločine, vključno s pripravo in izvedbo agresivne vojne, genocid, kršitve vojnih zakonov in običajev, terorizem in financiranje terorizma.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal memorandum, s katerim je ponovno začasno odpravil veljavnost člena 907 Zakona o podpori svobodi, ki omejuje ameriško pomoč Azerbajdžanu. S tem dejanjem želi ZDA podpreti varnost Azerbajdžana in boj proti terorizmu.

Azerbajdžan je poslal nov paket humanitarne pomoči Ukrajini, ki vsebuje električno opremo. Pomoč, ki prihaja iz Tehnološkega parka Sumgait, je namenjena podpori regijam, ki jih je prizadel konflikt.

Azerbajdžan je poslal dodatno humanitarno pomoč Ukrajini, ki jo sestavlja električna oprema. Pošiljka je bila odposlana iz Tehnološkega parka Sumgait v skladu z odlokom predsednika Azerbajdžana Ilhama Alijeva. Ta pomoč je del azerbajdžanskega prizadevanja za pomoč državam in ljudem, ki so jih prizadele naravne nesreče in vojne.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izrazil zadovoljstvo nad razvojem odnosov med Azerbajdžanom in Kongom. Poudaril je, da se odnosi krepijo in bogatijo z novo vsebino. Dva obiska kongovskega predsednika v Azerbajdžanu v preteklem letu sta dodatno spodbudila širitev sodelovanja med državama. Alijev je poslal tudi čestitko predsedniku Konga, Denisu Sassou-Nguessoju.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi se 15. avgusta srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v vojaški bazi Elmendorf-Richardson na Aljaski. Na srečanje naj bi Trumpa spremljali podpredsednik C.D.Vens, državni sekretar Marko Rubio, posebni odposlanec Stiv Uitkoff in finančni minister Skott Bessent. Bela hiša je tudi sporočila, da Trump ne želi uvesti novih sankcij proti Rusiji, saj daje prednost diplomaciji.

Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğan se je na zahtevo generalnega sekretarja NATA Marka Rutteja po telefonu pogovarjal z njim. V pogovoru so obravnavali zadnje dogodke v zvezi z vojno v Ukrajini, regionalna in globalna vprašanja. Turčija pozorno spremlja srečanje na Aljaski.